Po dolgih letih krapolova sem povsem spontano ugotovil, da marsičesa o tej markantni ribi, verjetno še ne vem. Torej sem se odločil malce raziskati in predstaviti krapa samega ter njegove lastnosti, ki nam pri lovu nemalokrat lahko pridejo še kako prav.

Kot vemo, so naši krapi razširjeni v večini sladkovodnih habitatov, saj so zelo prilagodlivi na razmere, ki so v njih. Lahko prenašajo tako nizke vsebnosti kisika (do 7%) do različnih temperatur vode od 2 pa do 40°C in pa pH med 5,5 do 10, torej od kislih, nevtralnih in pa do bazičnih voda. Prve primerke naj bi našli več kot 2000 let nazaj v deltah Donave, ki so bili bol torpedaste oblike in zlato rumene barve. Skozi zgodovino pa smo tudi mi močno povezani z njimi saj je bila ena prvih rib, ki smo jo začeli gojiti sprva za prehrano in dandanes bolj za športni ribolov, ki je tako priljublje med nami.

V današnjem času poznamo tri vrste krapa, ki so se razvili iz divjega krapa in jih skupno imenujemo gojeni krapi to so luskinar (luske po celem telesu), zrcalar (brez lusk), veleluskinar (velike luske vendar ne po celem telesu) in pa KOI krap, ki izvira iz Japonske in je vseh mogočih barv. Od divjega krapa se predvsem razlikujejo po obliki telesa, saj je prešla iz torpedaste oblike v bolj okroglo, kar je verjetno zaradi načina prehranjevanja oz. bolj izdatnega prehranjevanja.

Krapi imajo zelo dober sluh, kar je posledica dobro razvitega slušnega sistema, ki je sestavljen iz treh nivojev sluha: notranje uho, linearni senzorji in pa weberian-ov aparat, ki ga večina rib nima in je stavljen iz več malih koščic (krap naj bi jih imel 4 ali 5 koščic), ki so povezane skupaj. Ta senzorični sistem mu omogoča, da zaznava zvočne vibracije v nižjih in širših spektrih kot večina drugih rib. To lahko upoštevamo tudi mi in ne povzročamo prevelikega hrupa na samem ribolovu. Boste videli kako velikokrat so krapi aktivni čisto blizu robov jezer, kar lahko izkoristimo in na lahek način ulovimo kakšnega lepotca. Navsezadnje je moj osebni rekord bil ulovljen samo 1m od brežine jezera!

anato1

Za vonj uporablja dve nosnici, to sta dve majhni odprtini blizu oči, ki jim omogočajo, da skozi njih vdihnejo vodo, ki gre skozi občutljive senzorje kateri zaznajo razne vonjave v vodi in mu pomaga pri iskanju hrane . V ustih pa ima kemično občutljive celice, ki mu povedo ali je hrana, ki jo najde hranilna ali ne. Ta sistem kot vidimo omogoča dobro zaznavanje samih hranilnih snovi kot so: minerali, vitamini, ki so potrebni za zaščito in rast lusk ter kože, ki ga ščiti pred zunanjimi vplivi in zajedavci; medtem ko so proteini in ogljikovi hidrati pomembni predvsem za samo rast, razvoj in nabiranje mase pred zimo. Torej je zelo pomembna sama izbira vabe saj bo še kako dobro prepoznal hrano z nižjo energijsko vsebnostjo oz. z večjo energijsko vrednostjo, in se zaradi tega ne bo vračal na naše krmišče oz. ga bomo zadržali na našem krmišču.

Krapi imajo sposobnost vida vstran in navzgor okoli 49° na vsako oko. V očesu ima štiri različne tipe membran, kar mu omogoča, da vidi vse barve, ki jih vidimo mi in še ultravijolično, ki je mi ne zaznamo. Seveda pa je kako dobro vidi odvisno od čistosti vode in pa svetlobe, torej v umazanih vodah vidi zelo slabo medtem ko v čistih vodah in pa v sončnem vremenu vidi zelo dobro. Zato je priprava samih predvrvic in lead sistemov še toliko pomembnejša v čistih vodah in jim moramo dati še poseben pomen. Dobro se izkažejo predvsem pred vrvice iz florocarbon-a (o samih pred vrvicah in lead sistemih pa bomo govoril v kakšnem drugem članku). Zaznavane prostora in elementov v okolici, mu omogočajo živčna vlakna, ki jih ima pod kožo po celi bočni liniji. Ta bočna linija, ki poteka od glave do repa in je sestavljena iz zelo finih z fluidom oz. tekočino napolnjenih cevk, ki se odpirajo navzven z drobnimi porami. Te pore delujejo zelo podobno kot lasje in mu omogoča, da zazna zelo majhne premike in zaznava predmete okrog sebe ter tudi prej zazna nevarnosti kot so npr. predatorji ali pa nas, ribiče.

Kot torej vidimo, je vedenjski vzorec krapa, kakor pri večini živali, kako se čim bolje izogniti nevarnostim oz. preživeti, se prehranjevati in razmnoževati. Krap razmišlja o hrani na način kako porabiti čim manj energije za čimbolj energijsko vreden grižljaj hrane. Edini čas, ko se krap odpove hrani, je med razmnoževanjem. Zato je ta čas najmanj primeren za krapolov. Intuicijski strah pred nevarnostjo in predatorji dokazujejo nenaravni oz. nenadni gibi in vibracije na vodi, ki krape načeloma prestrašijo in se umaknejo. Menim, da kot ribiči moramo preučevati vedenjske vzorce, ki jih krapi razvijajo z učenjem. Učijo se, kje v njegovem naravnem okolju je najboljša hrana zlahka na voljo, zato je naša izbira ribolovnega mesta zelo pomembna in odvisna od večjih dejavnikov, ki jih lahko izvemo iz vode na kateri lovimo npr. vegetacija v jezeru, lokacija in populacija naravne hrane, vremenske spremembe, nivo vode, letni časi… Prav tako lahko v svojo korist obrnemo vibracije vode, saj krapi to lahko pogojujejo z padanjem raznih žuželk in plodov v vodo in ne z nevarnostjo. To prepisujemo predvsem njegovemu radovednemu značaju, ki velikokrat pretehta nad nevarnostjo. Na nekaterih jezerih npr. na Zaprešiću imamo prav nasproten primer dokler poka in udarja po vodi od rekatiranja je aktivnost ribe ponavadi večja. Spet na primer na Šmartinskem jezeru, se navadno ob večjem pritisku na vodo, riba praktično ustavi oziroma se umakne v druge dele jezera, seveda, ker je jezero veliko in ima to možnost. Zato je pomembno, da pred ribolovom dobimo čim več informaciji o samem jezeru na primer od predhodnega obiska jezera in opazovanja le tega, veliko informacij lahko dobimo tudi od lokalih ribičev oz. ribičev, ki so že lovili na določeni vodi in pa seveda dan danes prek interneta (prek samih foromov itd.)kjer praktično dobimo že sakoraj vse informacije o sami vodi. Torej krapolov je neprestani proces učenja in razmišljanja o novih taktikah lovljenja in mislim, da to daje ta čar krapolovu, ker vedno znova odkrivaš nava opažanja in razlike med samim obnašanjem krapov v posameznih jezerih oz. rekah. Moj nasvet: nikoli ne prenehajte razmišljati o samem krapu, lastnostih le tega, vabah ter krapolovu in tudi uspeh ne bo izostal!

Upam da vam je bil moj članek v pomoč. Dober prijem!

Primož Artiček
Team CarpChoice

Deli: